Disperzna barvila

Kakšne so prednosti disperznih barvil

 

Disperzna barvila so vrsta barvil, ki se uporabljajo predvsem za barvanje sintetičnih vlaken, zlasti poliestra in acetata.

Visoka sublimacijska obstojnost

 

Disperzna barvila imajo visoko sublimacijsko obstojnost, kar pomeni, da so odporna na bledenje ali razbarvanje, ko so izpostavljena vročini. Zaradi te lastnosti so primerni za aplikacije, kjer je lahko barvani material izpostavljen povišanim temperaturam.

01

Širok barvni razpon

 

Disperzna barvila ponujajo široko paleto barvnih možnosti. Ta vsestranskost omogoča proizvajalcem, da dosežejo širok spekter barv, ki ustrezajo različnim estetskim željam in oblikovalskim zahtevam.

02

Enostavnost uporabe

 

Disperzna barvila lahko nanesemo na vlakna z različnimi metodami, vključno z barvanjem, tiskanjem ali oblazinjenjem. Ta prilagodljivost v metodah uporabe jih naredi priročne za različne proizvodne procese.

03

Netopnost v vodi

 

Za disperzna barvila je značilna nizka topnost v vodi, kar je ugodno pri določenih postopkih barvanja. Pred nanosom na vlakna jih pogosto dispergiramo kot drobne delce v vodi ali drugih ustreznih topilih.

04

Vzdržljivost

 

Tkanine, pobarvane z disperznimi barvili, običajno dobro obdržijo barvo in so obstojne. Zaradi tega so primerni za različne namene končne uporabe, vključno z oblačili, oblazinjenjem in tekstilom za uporabo na prostem.

05

 

 

 
 
Kratek uvod v disperzna barvila

Disperse Yellow 231 CAS NO. 143067-35-0

01.

 

Za razliko od mnogih drugih vrst barvil so disperzna barvila veliko manj topna v vodi kot druga barvila, kot so kisla barvila.

 

Posledično se disperzna barvila pogosteje uporabljajo v raztopinah za barvne kopeli. Od vseh barvil imajo najmanjšo molekularno velikost.

 

Disperzna barvila so substantivna za eno ali več hidrofobnih vlaken, kot so celulozni acetat, najlon, poliester, akril in druga sintetična vlakna.

 

Disperzna barvila dosežejo najboljše rezultate, ko postopek barvanja poteka pri visokih temperaturah.

 

Natančneje, raztopine okoli 120 stopinj do 130 stopinj omogočajo disperznim barvilom, da delujejo na svojih optimalnih ravneh, kar omogoča, da je barvilo bolj enakomerno porazdeljeno in bolj krepko.

02.

 

Kako delujejo disperzna barvila?

 

Disperzna barvila so razred neionskih barvil, ki imajo nizko topnost v vodi in obstajajo v vodi predvsem v visoko dispergiranem stanju s pomočjo učinka disperzijskega sredstva v procesu barvanja. Kemična struktura večine disperznih barvil pripada monoazo tipu, ki predstavlja približno 80 % vseh disperznih barvil.

 

In potem, antrakinon predstavlja približno 15 %, druge vrste struktur pa približno 5 %. Splošno velja, da je mehanizem barvanja disperznega barvila v vodi naslednji: Pri temperaturi barvanja se del disperznih barvil raztopi v barvilne molekule v barvni kopeli s pomočjo učinka disperzijskega sredstva in se nato adsorbira na površini vlaken. v obliki molekule.

 

Istočasno se amorfno območje v poliestrskem vlaknu razširi in tvori luknjo, ki je dovolj velika, da sprejme molekule barvila pri temperaturi barvanja.

 

Molekule barvila je torej enostavno razpršiti v vlaknu, na koncu obarvanja pa se prej napihnjena luknja skrči, ko se temperatura zniža, zaradi česar se molekule barvila zaprejo v vlakno, tako da lahko molekule barvila sčasoma tvorijo eno molekule ali agregate z nizko molekulsko maso, ki jih je treba obdati v trdno vlakno.

Disperse Violet 93 CAS NO. 526997-38-8

Lastnosti disperznih barvil
 
Disperse Blue 148 CAS NO. 61968-29-4

Disperzna barvila so v času barvanja molekularno razpršena v tekočini.
Je zelo slabo topen v vodi, zaradi česar je fina disperzija.
It crystalline material with a high melting point (>150 stopinj).

 

Stopnja nasičenosti čistih disperznih barvil v vlaknu je relativno visoka.
Njegova dobra sublimacijska moč zaradi stabilne razporeditve elektronov.
Barva bo zbledela zaradi vročine na dispergirano barvilo.

 

V prisotnosti dušikovega oksida bo tekstilni material, pobarvan z določenimi modrimi in vijoličnimi disperznimi barvili s strukturo antrakinonskega barvila, zbledel.
Uporablja se za barvanje hidrofobnih termoplastičnih vlaken, vključno z najlonom, poliestrom, akrilom in drugo sintetiko.

 

Splošna struktura dispergiranih barvil je majhna in planarna ter vsebuje polarne funkcionalne skupine, kot so hidroksialkil, –NO2 in –CN.

 

Zanj je značilna odsotnost solubilizirajočih skupin in nizka molekulska masa.
Dobre migracijske lastnosti disperznih barvil zagotavljajo gladko barvanje brez težav.
Ta barvila imajo nasipno gostoto {{0}}.4–0.6, pH vrednost 7.0–9.0 (10 g/L vode).
Običajno vsebuje antrakinonske ali azo skupine, ki v strukturi nimajo nabitih kationskih ali anionskih skupin.

 

Ne potrebuje nobenega posebnega fiksirnega sredstva, ker barvila postanejo bistvena za vlakna s faznimi spremembami, ki jih sproži temperatura.

 

Specifikacija disperznih barvil (Disperzno rjava 5)

 

Standardno

Svetlobna obstojnost

Milenje

Bledenje

Madež

ISO

4-5

4

5-6

Odpornost na potenje

Beljenje s kisikom

Odpornost na morsko vodo

Bledenje

Madež

Bledenje

Madež

5

4-5

5

4-5

5

 

Prednosti disperznih barvil
 

 

 

Odlična barvna obstojnost

 

Disperzna barvila zagotavljajo odlične lastnosti obstojnosti barv, kot so odpornost na bledenje, pranje in izpostavljenost sončni svetlobi. Zaradi tega so idealni za uporabo v zunanjih in športnih oblačilih.

 

Združljivost s sintetičnimi vlakni

 

Disperzna barvila se uporabljajo predvsem za barvanje sintetičnih vlaken, kot so poliester, najlon in akril. Imajo dobro združljivost s temi vlakni in zagotavljajo enakomerne in dosledne rezultate barvanja.

 

Dobre izravnalne lastnosti

 

Disperzna barvila imajo dobre izravnalne lastnosti, kar pomeni, da enakomerno prodrejo v vlakna in tvorijo enotne barvne odtenke.

 

Enostavna uporaba

 

Disperzna barvila so razmeroma enostavna za nanašanje in se lahko uporabljajo v različnih tehnikah barvanja, kot so jet barvanje, beck barvanje in barvanje z blazinicami.

 

Stroškovno učinkovito

 

Disperzna barvila so na splošno cenejša v primerjavi z drugimi vrstami barvil, zaradi česar so stroškovno učinkovita možnost za barvanje tekstila.

 

Okoljska varnost

 

Disperzna barvila so nestrupena in nimajo škodljivih učinkov na okolje. Ne vsebujejo težkih kovin in so v skladu z različnimi okoljskimi predpisi.

 

Razvrstitev disperznih barvil
Disperse Yellow 54
Disperse Red 54 CAS.NO.:12217-77-5
Disperse Brown 19 CAS NO. 71872-49-6
Disperse Blue 359 CAS No.:62570-50-7

 

 
Disperzna barvila lahko razdelimo v pet serij
 

 

E-tip -Imajo dobre izravnalne lastnosti, ki so primerne za barvanje s potapljanjem. Poleg tega jih je mogoče nekatere uporabiti v procesu termotransfernega tiskanja.


tip SE -So disperzna barvila s splošnimi izravnalnimi lastnostmi in dobro barvno obstojnostjo, ki se lahko uporabljajo za barvanje in postopke suhega barvanja poliestrskih vlaken.


S-tip -Z visoko sublimacijsko obstojnostjo barv se ta disperzna barvila uporabljajo predvsem za postopke barvanja s suhim barvanjem tkanin iz mešanice poliestra.


P-tip -Uporabljajo se za protirazelektritveni tisk tkanin iz mešanih poliestrskih vlaken in celuloznih vlaken.


tip RD -So barvila, ki se lahko uporabljajo za hitro barvanje poliestrskih vlaken. Glede na molekularne strukture disperznih barvil jih lahko razdelimo na azo, antrakinone, nitrodifenilamine, heterociklični obroč in tako naprej. Zaradi pomanjkanja vodotopnih genov se malo disperznih barvil raztopi v vodi.

 

 
Glede na lastnost trdnosti
 


Glede na obstojnost ločimo naslednje 4 vrste disperznih barvil

 

Skupina A -Ta barvila imajo odlične lastnosti barvanja in dobro obstojnost.


Skupina B -Ta barvila so odlična pri visokih temperaturah in za nosilno barvanje z zmerno obstojnostjo.


Skupina C -Ta barvila so zmerna za nosilno in visokotemperaturno barvanje z višjo lastnostjo obstojnosti kot barvila skupine B.


Skupina D -Ta barvila so odlično obstojna na toploto, vendar imajo lastnosti barvanja na nosilni metodi.

 

 
V skladu z energetskimi zahtevami
 


Glede na potrebno energijo za barvanje ločimo 3 vrste disperznih barvil

 

Nizkoenergijska barvila -Ta barvila se uporabljajo za barvanje z nosilcem. Za barvanje je potrebna temperatura 77 stopinj. Imajo izjemno slabo odpornost na sublimacijo.


Srednjeenergijska barvila -Ta barvila se večinoma uporabljajo za barvanje med temperaturo 104 stopinje -110 stopinje, kar zagotavlja boljšo sublimacijsko obstojnost kot nizkoenergijska barvila.


Visokoenergijska barvila -Ta barvila se uporabljajo za barvanje pri temperaturah nad 129 stopinj in so primerna za kontinuirano barvanje. Zagotavljajo vsestranske lastnosti obstojnosti.

Metode uporabe disperznih barvil
Obstaja nekaj tipičnih metod nanašanja disperznega barvanja. To vključuje
 

1. Thermosol metoda (180 stopinj – 220 stopinj)
Mehanizem termosolne metode

Pri termosolnem postopku se barvilo raztopi neposredno v vlaknu s pomočjo toplote namesto vodnega medija. Barvilo se nanese na površino vlaken, izpostavljenost suhi toploti pri temperaturi približno 220 stopinj pa vodi do neposrednega raztapljanja barvila v vlaknu. Popolna penetracija je dosežena v 60 sekundah.


Postopek termosolne metode

- Raztopino barvila nanesite na tkanino skozi oblazinjenje po priloženem receptu.
- Tkanino sušite pri 100 stopinjah s pomočjo vročega dimnika ali infrardečega (IR), prilagajanje glede na uporabljeni sušilnik; previsoka temperatura lahko ovira nastanek trdne sence.
- Fiksirajte barve na (180 stopinj -220 stopinj)C za 60-90 sekund, odvisno od vrste tkanine, barve in želene globine odtenka.
- Nefiksirana barvila in kemikalije sperite s toplo vodo.
- Po potrebi izvedite pranje z milom ali redukcijsko čiščenje, kot prej.
- Postopek zaključite tako, da tkanino operete in pustite, da se posuši.

 

2. Nosilna metoda (80 stopinj – 100 stopinj)
Nosilci

Nosilci so pomočniki pri barvanju, ki spremenijo dispergirne lastnosti barvil in fizikalne lastnosti vlakna, tako da se lahko več barvila prenese iz barvne kopeli na vlakno, kot če teh pomočnikov ni. Je nekakšna organska spojina, ki deluje kot bistveno sredstvo za nabrekanje. V primeru hidrofobnih vlaken, kot je poliestrsko vlakno, se nosilec doda v barvno kopel ali pasto za tiskanje za povečanje vnosa barvila.


Mehanizmi nosilca

- Spodbujanje otekanja in sprostitve vlaken.
- Tvorba barvnega filma na površini vlaken.
- Prenos barvila do vlakna prek povezave med barvilom in nosilcem v kopeli.
- Povečanje topnosti barvila.
- Povečanje hitrosti difuzije izdelkov s hidrofilnimi skupinami v poliestrskih vlaknih.
- Povečanje otekanja vlaken.
- Izboljšanje vnosa barvila s kovalentno vezjo s tekočino iz vlaken.
- Potencialno delujejo kot molekularna maziva.
- Prodiranje v polimerno verigo vlaken, zmanjšanje privlačnosti med verigami in olajšanje vstopa molekule barvila v strukturo polimera.


Postopek nosilne metode

- Pripravite raztopino barvila s hladno vodo (1
10) in pustite stati 15 minut.
- Barvno kopel nastavite na 60 stopinj in zaporedno zmešajte nosilec, dispergirno sredstvo in soli.
- Dodajte material in ga vzdržujte 15 minut, ne da bi povečali temperaturo.
- Vnesite sol barvila in uravnajte pH s CH3COOH.
- Povečajte temperaturo na 100 stopinj, nato nadaljujte z barvanjem 1 uro.
- Zmanjšajte temperaturo na 70 stopinj, čemur sledi izpiranje in čiščenje potencialnega zmanjšanja.

 

3. Visokotemperaturna metoda (HTM) (180 stopinj – 220 stopinj)
Postopek visokotemperaturne metode

- Pripravite raztopino barvila z dodajanjem hladne vode (1
8) in pustite stati 15 minut.
- Barvno kopel nastavite na 60 stopinj, dodajte dispergirno sredstvo in sol.
- Material obdelujte 15 minut brez povišanja temperature.
- Dodajte raztopino barvila in kontrolirajte pH s CH3COOH.
- V 30 minutah povišajte temperaturo barvne kopeli na 130 stopinj.
- Nadaljujte z barvanjem pri 130 stopinjah 1 uro.
- Čim hitreje ohladite barvno kopel.
- Pustite, da se tkanina vroče izpere.
- Po potrebi izvedite redukcijsko čiščenje, kot prej.
- Tkanino ponovno sperite in posušite.


Zmanjšanje obračuna

Postopek čiščenja poliestrskega barvanja, ki uporablja močno redukcijo (NaOH+Na2S2O4), aktivno izpere nepenetrirano, adsorbirano barvilo. Redukcijsko čiščenje se uporablja posebej za srednje in globoke odtenke za izboljšanje obstojnosti pranja.

 

Vpliv različnih pogojev na disperzno barvanje
 
Disperse Blue 60

Učinek temperature

Pri barvanju z disperznim barvilom ima temperatura pomembno vlogo. Za nabrekanje vlaken je potrebna temperatura nad 100 stopinj, če se uporablja metoda barvanja pri visoki temperaturi. Spet v primeru metode barvanja nosilca se to otekanje pojavi pri 85-90 stopinji. Pri termosolni metodi barvanja, če se temperatura ohranja višja, se tkanina v termosolni enoti hrani krajši čas. Ker pri višji temperaturi zadostuje krajši čas za termo fiksacijo barve. Če ga hranite dlje časa, lahko pride do sublimacije barvila in izgube trdnosti tkanine.

 

Učinek pH

Za disperzno barvanje mora biti barvna kopel kisla in pH med 4.5-5.5. Za vzdrževanje tega pH se običajno uporablja ocetna kislina. Uporabimo lahko tudi katero koli mineralno kislino, kot je H3PO4. Toda ti so močni in dragi. Zato se za nadzor pH kopeli uporablja blaga kislina, kot je ocetna kislina. Pri tem pH je izčrpanost barvila zadovoljiva. Med razvijanjem barve je treba vzdrževati pravilen pH, sicer bo obstojnost slabša in barva nestabilna.

Disperse Red 60
 
Izberite pravo barvilo za svojo tkanino

 

Barvanje tkanine je odličen način, da ji daste svež, nov videz. Ker je na voljo toliko različnih vrst tkanin, je pomembno izbrati pravo barvilo, da dosežete želeni rezultat. V nadaljevanju bomo razpravljali o nekaterih stvareh, ki jih morate upoštevati pri izbiri barvil za tkanine.

 

Vrsta tkanine
Ko gre za barvanje tkanin, je izbira prave vrste barvila bistvena za doseganje želene barve in teksture. Nekatera barvila lahko dobro delujejo na določenih vrstah tkanin, za druge morda niso primerna. Zato je ključnega pomena, da pred izbiro barve razmislite o vrsti tkanine, ki jo boste barvali. Različne tkanine, kot so sintetika in naravna vlakna, zahtevajo različne vrste barvil in tehnike barvanja, da dosežemo želeni odtenek. Naravna vlakna, kot so bombaž, volna in svila, so bolj porozna in lažje absorbirajo barve, medtem ko sintetične tkanine, kot so poliester, najlon in akril, zahtevajo drugačen pristop, saj barvil ne absorbirajo zlahka. Izbira napačne vrste barvila za tkanino lahko povzroči slabe rezultate, kot so neenakomerna porazdelitev barve, bledenje ali razlitje barve. Poleg tega lahko uporaba napačne vrste barvila poškoduje tkanino, spremeni njeno teksturo in otip.

 

Vrsta barvila
Na voljo je več vrst barvil, od katerih ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Nekatere običajne vrste barvil vključujejo

Barvila, ki reagirajo z vlakni – Ta barvila so zasnovana za uporabo na naravnih vlaknih, kot so bombaž, svila in volna. Ustvarijo živahne barve in so zelo obstojni.
Kisla barvila – ta barvila so zasnovana za uporabo na beljakovinskih vlaknih, kot so svila, volna in najlon. So visoko koncentrirani in ustvarjajo svetle, drzne barve.
Direktna barvila – ta barvila so zasnovana za uporabo na bombažu, rajonu in drugih celuloznih vlaknih. Ustvarijo vrsto barv in so enostavni za uporabo.
Disperzna barvila – ta barvila so zasnovana za uporabo na sintetičnih vlaknih, kot sta poliester in najlon. Ustvarijo živahne barve in so zelo obstojni.

 

Barvna obstojnost
Ko izbirate barvilo, morate vedno upoštevati, kako dobro bo barva obstojna skozi čas. Nekatera barvila so barvno obstojnejša od drugih, kar pomeni, da ne zbledijo ali prelivajo tako zlahka. Barvila, ki reaktivujejo vlakna, so na primer zelo obstojna in med pranjem ne zbledijo, medtem ko so direktna barvila manj obstojna in lahko sčasoma zbledijo. Nekatera barvila nudijo živahne barve na najrazličnejših vlaknih in mešanicah, od bombaža in lanu do svile, volne, ramie in najlona ter manj običajnih materialov, kot so les, protje, papir in pluta.

 

Enostavnost uporabe
Nekatera barvila je lažje uporabiti kot druga. Na primer, direktna barvila so enostavna za uporabo in za aktiviranje potrebujejo le vročo vodo. Druga barvila, kot so barvila, ki reaktivujejo vlakna, zahtevajo večjo pripravo in jih je morda težje uporabiti.

 

 
Naši častni nazivi
 
page-1-1
productcate-407-580

page-1-1

 
 
Ultimate Vodnik
 
 

V: Kakšne so surovine za disperzna barvila?

O: Surovine, uporabljene pri izdelavi disperzijskih barvil, vključujejo organska topila, disperzijska sredstva in nosilce, pridobljene iz fosilnih goriv.

V: Kakšne so lastnosti disperznega barvila?

O: Imajo nizko moč topnosti v vodi. Ta barvila se uporabljajo samo za hidrofobna naravna vlakna, kot so najlon, poliester, poliamid, acetat, triacetat, poliakrilonitril, akril itd. Včasih pa se lahko uporablja kot mešanica vlaken z naravnimi vlakni.

V: Zakaj so disperzna barvila netopna pri sobni temperaturi?

O: Molekularna struktura disperznih barvil ne vsebuje v vodi topnih skupin, kot so skupine sulfonske kisline, skupine karboksilne kisline itd., Zato jih je težko raztopiti v vodi in jih je težko ionizirati v vodi.

V: Kakšna je obstojnost pranja disperznega barvila?

O: Čeprav so disperzna barvila netopna v vodi, se njihova topnost do neke mere poveča s povišanjem temperature. Ker nimajo polarnih skupin so netopni v vodi. Tekstilni materiali, barvani z disperznimi barvili, imajo relativno do dobro svetlobno obstojnost. Povprečna ocena svetlobne obstojnosti je 4 - 5.

V: Kako se nanašajo disperzna barvila?

O: Disperzna barvila so zmerno topna v vodi in se za nadaljevanje postopka barvanja namesto v celoti raztopijo v vlakna. Disperzna barvila se lahko uporabljajo za barvanje določenih umetnih vlaken z uporabo različnih tehnik, npr. direktni nanos, direktno dispergiranje v vodi s pomočjo organskih nosilcev.

V: Kakšna je razlika med reaktivnim in disperznim barvanjem?

O: Reaktivna barvila imajo prednosti svetle barve, visoke barvne obstojnosti in dobre pralne obstojnosti, vendar sta njihova odpornost na svetlobo in toplotna odpornost slabi. Disperzna barvila so v vodi netopna barvila, primerna za barvanje sintetičnih vlaken, kot so poliestrska, acetatna vlakna in akrilna vlakna.

V: Ali so disperzna barvila sintetična?

O: Barvila za tekstil, kot je indigo, se lahko pridobivajo iz naravnih virov, druga, kot so disperzna barvila, ki so namenjena posebnim aplikacijam, pa se pridobivajo s sintezo. Barvila so razvrščena glede na njihovo kemično sestavo ali način uporabe.

V: Ali lahko uporabite disperzno barvilo na bombažu?

O: Nekatere študije so pokazale, da so sintetizirana reaktivna disperzna barvila, ki vsebujejo mono- in bi-acil fluoridne skupine, koristna za barvanje bombažne tkanine brez predhodne obdelave bombažne tkanine ali dodajanja sotopil v superkritičnem ogljikovem dioksidu.

V: Zakaj je disperzno barvilo primerno za poliester?

O: Disperzna barvila so na splošno neionske sintetike z varčno topnostjo v vodi, ki lahko podobno in bolje držijo hidrofobna vlakna, na primer najlon in poliester.

V: Kateri razred disperznega barvila je najpomembnejši?

O: Najpomembnejši razred je azo razred. Ta razred azo disperznih barvil lahko nadalje razdelimo v štiri skupine, med katerimi je najštevilčnejši razred aminoazobenzena. Ta razred barvila je mogoče spremeniti, kot je bilo omenjeno prej, da povzroči batokromne premike.

V: Kakšna je razlika med barvilom s topilom in disperznim barvilom?

O: Barvila s topili se uporabljajo predvsem za barvanje naftnih derivatov in masti. Slednji se večinoma uporablja za barvanje črnil in plastičnih izdelkov. Disperzna barvila so razred manj vodotopnih neionskih barvil.

V: Zakaj je po disperznem barvanju potrebno redukcijsko čiščenje?

O: Da bi dosegli dobro obstojnost barv na barvanih tekstilih iz poliestra, triacetata ali njunih mešanic, je treba blago po barvanju reduktivno očistiti. Predvsem temni odtenki zahtevajo temeljito čiščenje. Naknadna obdelava odstrani odvečno, nefiksno disperzno barvilo.

V: Kako odstraniti disperzno barvilo?

O: Dispergirana barvila je mogoče odstraniti s tkanine z vročimi raztopinami natrijevega hidrosulfita in amonijevega hidroksida ali cinkovega sulfoksilata formaldehida in mravljične kisline ali natrijevega klorita in mravljične kisline.

V: Pri kateri temperaturi disperzno barvilo sublimira?

O: Disperzna barvila se pri segrevanju na temperaturo 150 - 230 stopinj C stopijo ali sublimirajo, namesto da bi razpadla, kar pomeni, da zlahka uplinjajo iz trdnega stanja na segretem suhem zraku.

V: Kakšna je razlika med sublimacijo in disperznim barvilom?

O: Disperzna črnila so razdeljena na nizkoenergijska, srednjeenergijska in visokoenergijska disperzija. Naše pogosto uporabljene »črnila za sublimacijo barv« so nizkoenergijska disperzija barvil, ki se najpogosteje uporablja za transferno tiskanje s papirja na blago. Postopek sublimacije zahteva uporabo kalandra za uporabo toplote in pritiska.

V: Ali se disperzna barvila med postopkom tiskanja kemično spremenijo?

O: Disperzna barvila se uporabljajo za barvanje sintetičnih vlaken, predvsem poliestra. Disperzna barvila imajo dobro svetlobno obstojnost z oceno 4-7. Obstojnost pranja je dobra z oceno 4/5-5. Barve med tiskanjem niso podvržene nobenim kemičnim spremembam.

Smo profesionalni proizvajalci in dobavitelji disperznih barvil na Kitajskem, specializirani za zagotavljanje visokokakovostnih obraznih mask. Toplo vas pozdravljamo pri veleprodajni prodaji poceni disperznih barvil v razsutem stanju iz naše tovarne. Za posvet o ceni nas kontaktirajte.